V letošnjem poletju sem pričela raziskovati slikanje, ki se odvija na podlagi intuicije in ne toliko na temeljih šolskega znanja. V petih tednih sem prišla do številnih spoznanj, najbolj dragocena pa mi je ta izkušnja iz razloga, ker sem prišla do faze, kjer lahko v umetnosti spoznavam življenje in v življenju umetnost.
Kako bi to lahko razložila na preprost način?
Dandanes promoviramo zdravo življenje, gibanje, manj računalnika in vsesplošne odtujenosti od narave, več pa je govora tudi o duhovnem življenju in vpogledu vase.
Tako kot lahko za dobro fizično počutje poskrbimo z boljšo izbiro živil, ki jih vnašamo v telo, z za nas primernim načinom gibanja v vsakdanu, z izborom kakovostnih materialov naših oblačil in podobno, moramo na ta način negovati tudi našo notranjost, dušo, bistvo ali kakorkoli že to imenujemo.
.
Kaj pa lahko vpliva na to?
Druženje z ljudmi, ki nas navdihuje in napolni s pozitivno energijo, poslušanje najljubše glasbe, branje knjig z dobro vsebino, obisk joge, preživljanje dragocenega časa s samim sabo in pa seveda tudi izražanje na papirju, platnu ali v kakšni drugi likovni tehniki. Lahko razmislite, ob katerih dejavnostih pozabite na vse, se odklopite in se v celoti posvetite samo trenutnemu početju (in s tem ne mislim uživanja raznih substanc:))? Nekaj, kjer tista ura mine kot en sam trenutek in vam daje pravo notranje zadovoljstvo?
Temu rečemo duhovna hrana, ki je prav tako potrebna za vsako sleherno celico kot tista hrana s krožnika. Z umetniškimi deli in lastnim ustvarjanjem lahko spodbudimo in okrepimo te dobre notranje občutke. O vseh pozitivnih učinkih, ki jih kreativnost prinaša sem pisala že v članku Kakšna je skrivnost umetniških del, o kateri nas ne učijo v šolah?
Umetniško ustvarjanje je lahko duhovna hrana, če je tako tudi izvedeno. Glede na to, da sem bila dlje časa tudi sama del šolskega učenja in udejstvovanja v likovni dejavnosti, lahko rečem, da je na tem resnično premalo poudarka. Vsekakor izjemno cenim vse pridobljene veščine, znanja o teoriji in likovni praksi ter ves napredek, ki sem ga v teh letih dosegla s pomočjo svojih mentorjev, pa vendar se v sistemu ocenjevanja in in dela po nekem učnem načrtu, tista prvobitna radost ustvarjanja porazgubi.
Pri intuitivnem slikanju sem odkrila ravno ta manjkajoči košček, kjer ustvarjaš brez primerjanja z drugimi, brez ocenjevanja, brez načrta, kaj bo nastalo. Smisel je, da slikaš zase in delaš popolnoma svoj proces, ki je kot čebula, kjer postopoma odstranjuješ posamezne plasti, da prideš do sredice, tako je tudi pri takšnem načinu slikanja bistveno, da na koncu najdeš sebe. Pot do tja pa je za vsakega drugačna in edinstvena, kot tudi v življenju.
Kaj imajo z vsem tem jagode, mak in Alica v čudežni deželi? 🙂
Na mojem Instagramu sem se povezala s številnimi ustvarjalci, umetniki in drugimi, ki spremljajo moje delo in jih malo povprašala, kako oni doživljajo tole še nedokončano spodnjo sliko. Dobila sem kar nekaj odgovorov, najbolj zanimive pa so bile ravno te asociacije jagode, mak in Alica v čudežni deželi 🙂
Za lažjo predstavo pa si lahko spodaj pogledaš še video nastajanja slik v tem novem procesu:
Nekaj sorodnih tem najdeš tudi spodaj:
Dodaj odgovor