Se kdaj vprašate, kdo stoji za organizacijo umetniških sejmov, ustvarjalcem pošilja prijazna obvestila o vseh aktualnih dogodkih, se dogovarja za postavitev stojnic in poskrbi tudi za ves spremljevalni program prireditve? Za art prireditev Artmar v Mariboru je tukaj tista “taglavna” Lina Valant Sičanović, ki mi je zaupala tudi nekaj bistvenih stvari , ki vam lahko pomagajo pri predstavitvi in prodaji umetniških izdelkov.
“Artmar mariborska art prireditev z avtorsko in ustvarjalno noto ter prodajno razstavo sodobne obrti, umetnosti in oblikovanja. Je prostor, ki skozi prizmo ustvarjalnosti združuje posameznike z vseh vetrov Slovenije, ki so izvirni, samosvoji in si drznejo v življenju slediti svojim sanjam.”
1. Kako bi predstavila Artmar?
Predstavljamo Zavod Artmar, izobraževanje in razvoj, Maribor, so.p. zavod, ki se je preoblikoval v socialno podjetje. S spremembo v socialno podjetje smo želeli v teh težkih časih nekaj prispevat h krepitvi družbeni solidarnosti, spodbujati sodelovanje ljudi in prostovoljno delo.
Začetki Artmar-ja predstavljajo predvsem art prireditve. Prireditve so prepletene z avtorsko in ustvarjalno noto, prav tako predstavljajo prodajno razstavo sodobne obrti, umetnosti in oblikovanja. Pod našim okriljem se predstavlja preko 450 izdelovalcev in umetnikom. Vsak Artmar spremlja tudi prireditveni program, tako da se tudi na ta način lahko predstavilo in uveljavijo druge zvrsti umetnosti in kulture, ki morda drugače ne bi imeli možnosti se predstaviti javnosti. Predstavljajo se tako pevci, skladatelji, igralci, pa tudi najmlajši umetniki.
Z našimi ARTMAR prireditvami oživljamo mestno jedro in se trudimo, da bi domačo in umetnostno obrt predstavili čim večji množici ljudi ter turistom.
Mestu Maribor in širši okolici smo tako ponudili kulturno prireditev s prodajno razstavo in bogatim brezplačnim spremljevalnim dogajanjem za vse generacije.
Naš glavni cilj pa je promocija slovenskih ustvarjalcev in rokodelcev domače in umetnostne obrti ter predstavitev njihovih izdelkov širši slovenski populaciji ter tujim in domačim turistom. Domača obrt predstavlja našo kulturno dediščino. Nekatere domače obrti so že v zatonu, zato je nujno, da prepoznamo in ohranimo ta del naše neprecenljive dediščine in prenesemo na mlajši rodove. Menim, da se vsi premalo zavedamo, kaj pomeni, da je narejeno ročno, da se izdeluje posamično in da je narejeno doma, v Sloveniji.
2. Katere so 3 najpomembnejše stvari pri organizaciji Artmara?
Vreme, vreme in še enkrat vreme.
3. Kakšen je »recept« za uspešno izvedbo art sejma?
Organiziranost, iznajdljivost, potrpežljivost, pa še kaj bi lahko naštela. Kljub vsemu pa je še vedno najpomembneje, da smo in so udeleženci in prisotni zadovoljni in da nas vse veseli kaj delamo. Morda tudi zavedanje, da na nekatere reči nimaš vpliva in da se zaradi teh ne splača obremenjevati. Vsi smo si različni, vsak ima svoje hibe, če se tega zavedamo je svet enostavnejši.
4. Na kakšen način poteka izbor udeležencev sejma?
V primeru velikega števila prijav se opravi izbor med prijavljenimi po kvaliteti del in izdelkov, izraznosti in unikatnosti, umetniški vrednosti in tehnološki dovršenosti.
“Lahko rečem, da je največje merilo uspešnosti to, da je umetnik dosleden, v smislu, da se pojavlja, da ga ljudje lahko pričakujejo, ga lahko najdejo. Absolutno pa največ pomeni kvaliteta izdelkov in primerna prezentacija.
5. Katerih izdelkov je na omenjenem sejmu mogoče zaslediti največ in kaj je najbolj prodajno zanimivo? Za katere izdelke je povpraševanje, a takšnih ustvarjalcev ni, pa bi si jih res želeli?
Morda je zdaj največ ponudnikov nakita. Kaj in koliko se prodaja je pa tako relativno, da se sploh ne da opredeliti. Lahko rečem, da je največje merilo uspešnosti to, da je umetnik dosleden, v smislu, da se pojavlja, da ga ljudje lahko pričakujejo, ga lahko najdejo. Absolutno pa največ pomeni kvaliteta izdelkov in primerna prezentacija. Če umetnik/ustvarjalec zna predstaviti zgodbo za izdelkom, da je zraven še prijazen in potrpežljiv mislim, da ni težav. Je pa potrebna neka mera resnosti, če se lotiš izdelovanja in prodaje lahkotno, mislim, da bo uspeh izostal.
6. Kakšni so po tvojem mnenju posamezni koraki ustvarjalca za uspešno udeležbo na sejmu, na kakšen način se predstaviti?
Mislim, da je zelo pomembna vnema in plan. Posvetovati se moraš z drugimi ustvarjalci, skoraj vsi udeleženci tovrstnih prireditev so mnenja, da se največ naučijo z druženjem s sebi enakimi. Tako dobiš ideje, nasvete, mnenja, predvsem pa prepotrebne izkušnje. Pregledati moraš kaj dela konkurenca in da narediti nekaj drugačnega, nekaj tvojega, dodat moraš svojo komponento. Ljudje opazijo, če delaš s srcem in z veseljem in seveda kvalitetno. Ker je stanje v Sloveniji slabo se dosti ljudi poslužuje ustvarjanja in izdelovanja, da bi kaj zaslužili, ampak se vidi, če tega ne narediš tako kot se spodobi in brez vneme. Vedno dobrodošla pa je pozitivna naravnanost, tako za samega umetnika, za nas in predvsem za kupce.
Če si tega resnično želiš in če si prepričan vase, potem moraš enostavno vztrajati in trud bo poplačan.
7. Se ti zdi celostna podoba, v smislu embalaže, vizitk, izgled stojnice, promocijskega materiala, pomembna za dobro prezentacijo umetniškega dela?
Absolutno. Žal premalo mest, dobro podpira tovrstno predstavljanje mesta, kar je žalostno, saj umetniki in stojnice dajejo utrip mestu, ljudem v mestu dajejo dogajanje, druženje, dobra volja in seveda reklamo. Če za tem stojijo stojnice, ki slabo izgledajo vsekakor ni dobra reklama. Pri promocijskem materialu in reklami pa je seveda težava finančne narave – tako kot zmeraj. Zaslužek se porabi ravno za zgoraj našteto, a premalo. Znajdemo se po svojih najboljših močeh, zato se tudi vedno bolj povezujemo, predvsem z drugimi NVO-ji, ki ustvarjajo različne spletne strani za prezentacije mesta, pa tudi z drugimi organizacijami, da vsak da to kar lahko da in se tako stroški delijo. Želje so seveda velike, kot pa že omenjeno, smo premajhni.
8. Kaj bi svetovala vsem ustvarjalcem, ki poskušajo iz svojega hobija ustvariti tudi prihodek?
Naj se najprej pozanimajo pri izkušenih, naj si najprej pogledajo ponudbo na lokalni ravni, saj je ta po navadi povezana z majhnimi stroški. Naj testirajo svoje izdelke pri svojih bližnjih in potem seveda tudi pri drugih, nepoznanih in seveda najpomembneje POGUM, na koncu naj enostavno poskusijo. Ni nujno, da bodo prvič kaj prodali. Če si tega resnično želiš in če si prepričan vase, potem moraš enostavno vztrajati in trud bo poplačan.
9. Kakšna je tvoja vizija za nadaljnji razvoj Artmara?
Moja vizija, je v prvi vrsti neko morda utopično pričakovanje večjega sodelovanja na mestni ravni in seveda večja podpora mesta. Izdelava dolgo pričakovanih hišk, dodelitev nekega trajnega prostora, vizija mesta za tovrstne prireditve, posluh za umetnike in ustvarjalce, v prvi vrsti pa oseba, ki usklajuje vsa dogajanja v mestu, neke vrste koordinator, ki ima nadzor nad vsem. Iz strani Artmar-a pa seveda širitev, več dogodkov, več različnih lokacij, morda kakšna ogromna art prireditev, ki bi pritegnila umetnike in ustvarjalce iz vse Slovenije. Idej je mnogo, finančno smo nekoliko kratki,…
10. Zaključna misel in kje lahko bralci izvedo več o prijavi na Artmar?
Ni toliko zaključna misel kot je naša stalnica – stavek, ki nas spremlja že od začetka: Tudi tokrat bo čarobno, pestro, unikatno in praznično!
Prihajajoči dogodki:
- 11.06.2016 Grajski trg, Maribor od 10:00 do 19:00
- 18.06.2016 Qlandia Maribor od 8:00 do 21:00
- 18.06.2016 Spremljevalni program Poletne muzejske noči NO MB od 18:00 do 21:00
- od 24.6. do 02.07.2016 Artmar na Festivalu Lent med tednom od 16:00 do 22:00 ure in med vikendi od 10:00 do 24:00 ure.
Artmar se sicer odvija vsako drugo soboto v mesecu na Grajskem trgu, vsako četrto soboto v Qlandi-ji Maribor, Božično novoletna vasica slovenskih unikatov (celi december), Lentarski Artmar, pa še kje,…
Več informacij o sami prireditvi in morebitni udeležbi pa najdete na www.artmar.si ter Artmar.
Če se tudi ti odločaš za predstavitev svojih čudovitih izdelkov na umetniškem sejmu, ti bo zagotovo prišla prav:
Brezplačna e-knjiga 10 nasvetov za udeležbo na umetniškem sejmu
Preberi si še ostale članke:
- Kaj je in kaj ni osebno dopolnilno delo
- Česa ne smete pozabiti doma, če sodelujete na umetniškem sejmu?
- Pozor umetniki: kaj resnično morate vedeti o umetniških sejmih!
Dodaj odgovor